5. dan: Yosemite drugič

Danes se je dan začel z ekspresnim »zajtrkom« v motelu Sandpiper v Mercedu. Na mizi v recepciji smo si stoje postregli s sokom, kavo in majhnim, sladkim, maslenim zavitkom in banano. Pojedli smo seveda kar stoje pred avtom. Nato zopet obvezen postanek v trgovini, kjer smo kar precej časa porabili za izbiro prave tune v konzervi, ker nismo vedeli,  kako potem tuno odpreti. Chuck Noris nam tukaj še ni dal lekcije ;)

Naš cilj je bil znova Yosemite. Tokrat smo si nameravali ogledati Yosemite Falls, ki so s 739 metri največji v  Severni Ameriki. Ker je bila zima skopa s padavinami, slapa na žalost nismo videli, ker se voda nima iz česa napajati. Naredili smo drug plan. Tako smo si pogledali Yosemite Village. Sprehodili smo se skozi indijansko naselje, muzej, trgovinice in si na koncu ogledali 23 minutni filmček o parku. Tu nam je bilo tako prijetno, da smo skoraj zaspali. In skozi celoten dan smo se obnašali kot pravi turisti; to pomeni veliko vožnje in malo hoje ;) Jo je bilo včeraj dovolj. Zato sta si Uroš in Nejc privoščila osvežitev v reki  Merced, ostali pa smo uživali v senci ob reki. Jaz s pol litrsko skodelico kave, Mateja z vodo, Mitja s pivom in Goga s fotoaparatom. 

Slap je, na razglednici:

in slapa ni, danes v živo

Park Yosemite je znan po slapovih, zato smo si ogledali še zadnjega, ki v tem času premore komaj kaj vode, vendar je še vedno viden. Gre za Bridalveil Fall, do katerega smo se na hitro sprehodili, ga poslikali, nato pa se odpeljali do Tunnel view. Gre za točko, s katere se vidi na dolino in je po National Geographicu najbolj fotografiran razgled na svetu. Res je osupljiv. Tukaj je bilo tako vroče, da so avtomobili v asfaltu puščali sledi.

Zadnji razgled na čudoviti park smo si privoščili iz Glacier pointa, za katerega smo končno ugotovili, kako se pravilno izgovori ;) Razgled je bil res fantastičen. Videli smo Half Dome, El Capitan in Nevada Fall. Tukaj smo šele videli, kako visoko, a hkrati nizko smo bili včeraj, saj se za slapom odpre čudovit gorskih silakov iz granita. Ker je tukaj ogromno ljudi, saj park letno obišče skoraj štiri milijone ljudi, so posledično tudi wc-ji v zelo slabem stanju. Goga in Mateja sta po dolgem čakanju v vrsti obupali tik pred vrati, saj je vsak iz wc-ja prišel bolj zelen. V trenutku ju je minilo do vsega in sta potem lahko držali še dve uri do Fresna. Ubožici.

V Fresnu smo si končno privoščili nekaj konkretnega, ameriškega za jest. Šli smo v KFC na »pišeka«. Topel obrok je zelo blagodejno vplival na nas. Trenutno smo v motelu Super 8, kjer kvalitetno počivamo in si polnimo baterije. V parku se nam je namreč prižgala rdeča luč z opozorilom »low battery«. Določenim je začelo kar jermene dol metat ;)

Pozdrav od Mateje in Špele