7. dan: Dolina smrti

Tokrat je bil pred nami peklensko vroč dan. Že dlje časa smo spremljali temperature v Death Valleyu, ki se julija povprečno gibljejo okoli 45C, tako da smo se psihično pripravili na vročino. Že takoj zjutraj nam je bilo jasno, da bo res tako.

Že prad vhodom v nacionalni park nas je narava navduševala. Četudi je bila suha, stepsko rastje je počasi zamenjalo puščavsko, nam je na trenutke jemala dih. Glavni vstop v park je na nadmorski višini morja, torej 0 m, glavne pomembne točke pa se nahajajo pod morsko gladino, v depresiji. Pokrajina nas je spominjala na tisto, na kateri je Niel Armstrong pristal na luni. Nevsakdanje oblike, peščene barve v kombinaciji z modrim nebom in vedenje, da se nahajamo pod morsko gladino, so v nas vzbujali posebne občutke. Res smo bili navdušeni.

Najprej smo se zapeljali do najnižje točke v Severni Ameriki imenovane Bad Water Basin, ki se nahaja 85,5 m pod morsko gladino. Smo ugotovili, da je bilo v avtu, na 30C kar precej hladno v primerjavi s temperaturo zunaj, ko je bilo 48C. Presenetljivo me je oblila kurja koža :) Na hitro smo poslikali najnižjo točko in hop nazaj v avto. Zašvicali smo šele, ko smo se vsedli v avto. Dol nam je teklo v potokih.

Devil's Golf Course so ljudje poimenvali zaradi tega, ker lahko na tem območju samo hudič igra golf. Za fotografiranje sva bili pogumni samo z Gogo, ostali so se raje hladili v avtu. Mogoče sva z Gogo pričakovali lepšo, bolj belo pokranjino, vendar se je sol obdržala le na parih grudah.

Z avtom smo se zaapeljali spozi Artist drive. Pokrajina je bila res zelo slikovita. Barve so se prepletale med sabo: rdeče, rjave, rumene, zlate, zelene, modre... Cesta je bila speljana skozi slikovito pokrajino, tako da smo se dobesedno vozili med skalami. Najlepši pogled med vsemi je bil na Slikarjevo paleto (Artist's palette). Različne barve so posledica oksidacije različnih kovin v kaminah. Za fotkanje sva billi znova samo z Gogo zunaj :)

Zadnji postanek je bil na Zabriskie point. Kratek sprehod v hribček (minutko hoje) nam je omogočil čudovit pogled na erozijsko pokrajino. Glavni dejavnik za takšno izoblikovanost je bila vodna erozija, saj je bilo na tem območju pred 5 milijoni let jezero.

Postanki na naši poti danes so bili res ekspresni. Vročina nam res ni prizanašala. Še z bencinom nam je danes šlo na tesno. Na poti v hrib se je kazalec za gorivo nevarno približal ničli, tako da smo varčevali s klimo. Rešitev se je pokazala na becinski, na kateri smo tokrat tankali najcenejši becin, in sicer smo za galono bencina dali 3,15 $. Za primerjavo pa je bila galona bencina v Dolini smrti 5,34$.

Pot nas je pripeljala do Las Vegasa. Že pred vstopom v mesto smo bili navdušeni nad njim. Pa smo ga šele iz avta videli :) Trenutno se hladimo na bazenu, uživamo in se pripravljamo na nočni Las Vegas. Zanimivo bo :) We are in Vegas, baby :)

Lp

Špela